V Evropi prvič ujeli krvoločne podgane: posnetek presenetil celo znanstvenike

Nemški raziskovalci so v globokih temačnih jamah na severu države razkrili vedenje, ki ga pri rjavih podganah doslej še niso opazili v celinski Evropi. Z infrardečimi kamerami in termovizijskimi napravami so v večletnem opazovanju ujeli desetine posnetkov, na katerih podgane v popolni temi skočijo v zrak, prestrežejo netopirje med letom in jih ubijejo z natančnim ugrizom v vrat, piše Daily Mail.

Do teh presenetljivih ugotovitev so prišli znanstveniki z nemškega inštituta Leibniz za raziskave živalskih vrtov in divjih živali (Leibniz-IZW) v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem v Berlinu. V svoji študiji, objavljeni leta 2025 v reviji Global Ecology and Conservation, opisujejo doslej neznano plenilsko strategijo rjave podgane, ki so jo dokumentirali v dveh velikih jamah v zveznih deželah Schleswig-Holstein in Spodnja Saška.

Skriti plenilci pri vhodu v jame

Jami Segeberger Kalkberg in Lüneburger Kalkberg vsako leto med jesensko selitvijo in zimskim spanjem gostita ogromne kolonije netopirjev – tudi več sto tisoč osebkov. Prav tam so raziskovalci opazili podgane, ki so prežale v temi tik ob vhodu v jamo. Zanašale so se na svoje izredno občutljive brke, s katerimi so zaznale mimo leteče netopirje in v delčku sekunde skočile navzgor, ter jih zgrabile.

"To je prvi dokumentirani primer, da podgane v celinski Evropi sistematično plenijo leteče sesalce," pojasnjuje vodilni avtor raziskave, dr. Toni Kleinfelt. "Podobno vedenje je bilo doslej znano le z odročnih otokov, kot sta Nova Zelandija in Ferski otoki, kjer so podgane napadale morske ptice."

V nekaterih nočeh so ujele celo do 30 odstotkov netopirjev, ki so vstopali v jamo. Znanstveniki opozarjajo, da lahko že majhna skupina – približno 15 podgan – v eni zimi pokonča med 2000 in 8000 netopirjev, kar bi lahko povzročilo resen upad števila netopirjev ali celo lokalno izumrtje v nekaterih manjših kolonijah.

Zakaj so si podgane izbrale netopirje?

Avtorji raziskave menijo, da nenavadno plenilsko vedenje izvira iz izjemno visokega števila podgan, ki ga poganja obilica odpadkov v bližnjih urbanih območjih. Ko se običajni viri hrane izčrpajo, začnejo podgane iskati alternativo – in v jamah, polnih netopirjev, so jo očitno našle.

Za zdaj ni dokazov, da bi med podganami in netopirji na teh lokacijah prihajalo do prenosa nevarnih bolezni. A raziskovalci opozarjajo, da stik dveh tako velikih rezervoarjev potencialnih patogenov vedno pomeni določeno tveganje.

Čeprav bi lahko odkritje zvenelo alarmantno, znanstveniki poudarjajo, da so rešitve praktične in ne zahtevajo obsežnih posegov.

"Največ lahko storimo z boljšim ravnanjem z odpadki," pravi dr. Kleinfelt. "Mestom priporočamo smetnjake, odporne proti glodavcem, redno odstranjevanje odpadkov in zapiranje odprtin, skozi katere podgane vstopajo v jame. Ciljna deratizacija na teh kritičnih mestih pa lahko dolgoročno zaščiti netopirje."

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Strast do odgovornosti